Vseskozi deluje s podporo in spremljanjem jezuitov. Odprta je za vse ljudi z izkušnjo razveze, ne glede na vernost in čas, ki je pretekel od ločitve. Vezivo med njenimi skupinami sestavljajo predavanja in pričevanja, duhovne vaje, letna zaključna srečanja in silvestrovanje; romanja, pohodi in izleti; ter duhovne počitnice.

Potem, ko so med epidemijo covida in po njej skupine v raznih krajih po Sloveniji iz različnih razlogov počasi ugasnile, so se v zadnjem času pri Sv. Jožefu v Ljubljani oblikovale: Skupina za okrevanje po razvezi (12-koračna po zgledu delovanja anonimnih alkoholikov), Skupina seniorjev, Skupina za pare po programu DivorceCare (Skrb za razvezane), Skupina za pare z izkušnjo ločitve, v Kopru je spet oživela Skupina sv. Marka.

Plamen upanja in molitve

Leta 2017 je Skupnost v sodelovanju z Uradom za družino pripravila prvo vseslovensko srečanje z naslovom Življenje po ločitvi. V skladu s papeževo pobudo, da morajo razvezani in ponovno poročeni dobiti jasno sporočilo, da niso izločeni iz Cerkve, ampak da so sprejeti in ostajajo del občestva. Od leta 2019 je skupno Srce tudi del Urada za družino pri Slovenski škofovski konferenci.

8. vseslovensko srečanje razvezanih v Cerkvi so tokrat naslovili Plamen upanja in molitve.

Tako sta v soboto, 12. oktobra, Skupnost Srce in Urad za Družino pri sv. Jožefu v Ljubljani organizirala že 8. vseslovensko srečanje razvezanih v Cerkvi z naslovom Plamen upanja in molitve. V Marijini kapeli so prisluhnili predavanju in odgovarjanju na vprašanja dr. Mojce Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije, in psihoterapevtki dr. Urški Battelino na skupno temo »narcistično naravnana družba«. V Jožefovi cerkvi je sledila maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar. Petje je vodil p. Vid Lisjak. Moderatorka dogodka je bila Natalie Kardum. Srečanje so sklenili z agape.

Zbrane je nagovoril ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar. FOTO: Jože Potrpin

Od začetka sinodalni

Škof Šuštar je v svojem nagovoru zbranim najprej dal priznanje, da so že enaindvajset let, to je od vsega začetka, njihove skupine v bistvu sinodalne, ko v njih poteka spremljanje, poslušanje, izpovedovanje.

Tudi če se je zgodila ločitev v vašem življenju, s tem niste prenehali biti kristjani, ali ljubljeni božji sinovi in hčere.

»In kako je to pomembno! Dejansko je to pot, ki nam jo daje Gospod. Ko nas povabi kot tista dva učenca na poti, ki ju vpraša: Kaj pa vidva razmišljata? Kakšni so vajini pogovori? Kakšne so vaše misli? In Jezus najprej posluša. Posluša vsakega posebej z njegovo zgodbo. Potem, ko povesta vse, vse svoje razočaranje, bolečino, kako gresta proč, proč, začne Jezus pripovedovati vse od začetka. In tako smo tudi mi zbrani tukaj, da bi si bili v medsebojno pomoč. Da bi si bili skupaj v opogumljanju in molitvi. Ob pozdravnih besedah ste rekli, kako dobro je, da vas Cerkev sprejema, prepoznava, in da ste povezani tudi škofi iz svojih škofij. Pa sem si mislil, saj ste vedno otroci Cerkve in nikoli niste nehali biti. Tudi če se je zgodila ločitev v vašem življenju, s tem niste prenehali biti kristjani, ali ljubljeni božji sinovi in hčere.«

Moderatorka dogodka je bila Natalie Kardum. FOTO: Jože Potrpin

Ideal in stvarnost

Škof je zatem spomnil na papeža Frančiška, njegovo spodbudo Radost ljubezni o zakonu in družini, kjer pokaže na ideal in hkrati stvarnost: na nepopolne in ranjene družine, nepopolne zakone, kjer je veliko bolečine. Vendar Bog Oče pošilja na svet Sina, da človeku pomaga, vstopi v vsako njegovo situacijo. »Poznamo, kako je začel svoje javno delovanje prav na poroki v Kani Galilejski. Približa se Samarijanki, ki je imela že pet mož. Približa se grešniku, cestninarju. Približa se človeku, ki je bil hrom zaradi grehov že toliko let. Približa se preganjalcu Pavlu, ko pade s konja, najprej oslepi, potem prepozna Božjo luč in Božjo moč. Tudi k razbojniku se je obrnil, ko je visel na križu, in mu rekel, 'še danes boš z menoj v raju'. Kako čudovito je prav to vedenje in zaupanje, da Gospod ne spregleda prav nobenega. Pravzaprav pred njim se vsi čutimo nebogljeni, grešni in potrebni usmiljenja.« Vsi potrebujemo Gospoda, da celi rane, odpira vrata v novo življenje.

Vsi potrebujemo Gospoda, da celi rane, odpira vrata v novo življenje. FOTO: Jože Potrpin

Prošnja za odpuščanje

Ko smo ljubljeni, ko se nam ni treba bati pred Bogom, ga lahko prosimo najprej za odpuščanje. »Da odpuščamo sebi, svojim bližnjim, vi svojemu sozakoncu, drugim ljudem, ki so mogoče krivi, ali so kakorkoli že bili zraven v tej tragediji. Tukaj so lahko dolge zamere in težke stvari, Jezus pa pravi, odpusti, izpusti iz svojih rok tisto, česar se mogoče človek včasih oklepa, drži…« Pri spovedi v zaupanju se to zgodi.

Molitev v dvojini

Po škofovih besedah pa je še kako pomembna molitev. »Tukaj vas povabim, da veliko molite. Pa ne samo rožni venec, saj smo zdaj v mesecu rožnega venca, ampak molite tako, da se pogovarjate z Gospodom, klepetate z njim. Mogoče se v naši glavi vrtijo mnoge misli, zakaj pa bi sami pri sebi premišljevali. Zakaj ne bi premišljeval s teboj, Gospod? Dajva premišljevat v dvojini! Čisto vsakdanje stvari. Osnovne malenkosti. Ali velike življenjske zgodbe. Vse to govorim in se pogovarjam skupaj z Jezusom v dvojini. Da, vabim vas, ker nimate moža ali žene, pogovarjate se z Jezusom v dvojini.« Gospod postane res sogovornik. In se z Njim obračamo tudi na Marijo, ki je naša Mati, Mati Cerkve in Mati družine.