V svojih zadnjih trenutkih naj bi izgovarjal tudi čudovito hvalnico Bogu, pesem, ki je v Katoliški cerkvi priljubljena še danes, spominjajo pri ameriškem spletnem portalu CNA.

Reginald, sin moj, tukaj bo moj večni počitek, tukaj bom živel, ker sem si tako zaželel.

Poročilo o smrti »angelskega doktorja« izpod peresa br. Guillerma de Tocca, svetnikovega življenjepisca, objavljeno na spletni strani tomasdeaquino.org, pripoveduje, kako je Akvinec potoval v Rim, na poti pa so ga pestile zdravstvene težave. Ko je šel mimo cistercijanske opatije Fossanova južno od Rima, je sprejel njihovo ponudbo, naj nekaj časa ostane pri njih, da se mu povrnejo moči.

V samostanu je svojemu spremljevalcu izrekel naslednjo prerokbo: »Reginald, sin moj, tukaj bo moj večni počitek, tukaj bom živel, ker sem si tako zaželel.« V tistem trenutku so bratje dominikanci, ki so ga spremljali, planili v jok.

Ganljivi dnevi slovesa

Dnevi so minevali in zdravje sv. Tomaža, ki je obležal v bolniški postelji, je hitro pešalo. Nekateri menihi, ki so čutili, da prihaja njegov čas, so ga prosili, naj jim podari prgišče svojega obsežnega znanja. Kljub šibkemu zdravju Akvinec ni opustil svojega vloge velikega učitelja in jim je predstavil kratko premišljevanje o Visoki pesmi.

Pozneje je zaprosil za poslednje sveto obhajilo. Ko je videl, kako se mu približuje sveta hostija, se ni zmenil za svoje bolečine: s solzami v očeh se je razprostrl na tla, da bi prejel Gospoda. Po prejemu obhajila so ga bratje vprašali, če veruje v evharističnega Jezusa. Sredi solza je odgovoril z globoko izpovedjo vere.

Akvinec naj bi pred smrtjo izrekel znane besede 'Adoro te devote', kar je uvod v čudovito hvalnico »Molim Te ponižno«, katere avtorstvo pripisujejo sv. Tomažu Akvinskemu.

»Če je v tem življenju mogoče spoznati ta zakrament bolj kot vero, v tej veri odgovarjam: trdno in brez vsakega dvoma verujem, da je pravi Bog in pravi človek, Sin Boga Očeta in Device Matere. In tako z vsem srcem verujem in s svojimi usti izpovedujem vse, kar je duhovnik [ki mu je zastavil to vprašanje] potrdil o tem Najsvetejšem zakramentu,« je odgovoril sv. Tomaž.

Br. Tocco je zapisal, kako je svetnik »izgovarjal še druge pobožne besede, ki se jih navzoči pozneje niso natančno spomnili, izrekel pa naj bi ‘Adoro te devote’«, kar so uvodne besede čudovite hvalnice »Molim Te ponižno«, katere avtorstvo pripisujejo sv. Tomažu Akvinskemu in jo običajno pojemo med evharističnim slavljenjem.

Akvinčeva molitev pred smrtjo

Zatem se je svetnik približal Najsvetejšemu in izrekel tole molitev: »Sprejemam Te, cena za zveličanje moje duše, sprejemam Te, poslednje obhajilo mojega romanja. Za Tvojo ljubezen sem študiral, bedel v molitvi in izgorel; oznanjeval sem Te, poučeval o Tebi in nikoli nisem izrekel ničesar proti Tebi, če pa se je to zgodilo, sem to storil nenamerno in pri tem ne vztrajam. In če sem izrekel karkoli napačnega o tem zakramentu ali čemer koli drugem, se v celoti podrejam popravi svete rimske Cerkve, v pokorščini kateri zdaj zapuščam to življenje.«

Na koncu je sv. Tomaž še pobožno prosil, naj mu naslednji dan podelijo zakrament bolniškega maziljenja. Kmalu zatem, 7. marca 1274, je mirno izročil svojega duha Gospodu, v starosti komaj 49 let.