Z geslom »Beseda zdravi« Slovenska karitas, ki je nosilka akcije, spodbuja, da prisluhnemo svojcem in otrokom alkoholikov ter jim izrazimo podporo in sočutje. Otroci iz družin alkoholikov se morajo spopasti s številnimi stiskami in zaznamovanostjo. Velikokrat so prikrajšani za občutek varnosti, ljubezni in čustvene stabilnosti, kar jih lahko zaznamuje tudi v odraslem življenju. Povabljeni smo k zgledu zmernosti in življenja brez opijanjanja. Starši smo s svojimi dejanji najlepši zgled in dar za otroke ter mlade.

Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. FOTO: Karlo Smodiš

Ambasadorja Nika in Nik

Letošnja ambasadorja akcije sta Nika Rozman in Nik Škrelc, igralca in televizijska voditelja. Na novinarski konferenci sta spodbudila starše, da namesto alkohola izberejo kakovostno preživljanje časa z otroki, pristne medčloveške odnose, igro in veselje, debate in pogovore. Nik pravi: »Vesel sem, da sva se pridružila akciji. Predvsem zaradi zgleda in normalizacije tega, da ko nekdo ne pije, to ni nenavadno. Hkrati pa so vzgibi akcije res lepi - verjamem v pogovor in kakovostno preživet čas z drugimi.«

Nika dodaja: »Počaščena sem, da sem del akcije, ki je posvečena tudi drugim, ki so blizu tistim, ki se borijo z zasvojenostjo. Tudi sama sem na lastni koži izkusila vprašanja, zakaj ne pijem. Počutila sem se ožigosano in sodelovanje v akciji je lahko tudi dober izgovor. Upam, da ga bo uporabilo čim več ljudi in tako skupaj podpremo vse tiste, ki ta korak težko naredijo.«

Ambasadorja akcije Nik Škrlec in Nika Rozman. FOTO: Slovenska karitas

70 tisoč otrok se sooča z alkoholizmom

Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič je opozoril na perečo težavo stranskih posledic čezmernega pitja. Alkohol v prvi vrsti uničuje samega uživalca, ob njem pa trpijo tudi njegovi družinski člani in bližnji. »Alkohol je resen problem v Sloveniji. Po naših podatkih se kar tretjina družin, ki jim pomagamo na Karitas, sooča z alkoholizmom družinskega člana. Po vzorcu naših izkušenj ocenjujemo, da se v Sloveniji več kot 70.000 otrok sooča z alkoholizmom v družini ali rednim opijanjanjem njihovih staršev. Posledice so lahko zelo hude, kadar je poleg alkohola prisotno še nasilje, zlorabe in zanemarjanje. Tudi v drugih »milejših« primerih otroci prevzamejo odgovornosti starša alkoholika, se počutijo manj vredne, skrivajo probleme družine, predvsem pa izgubijo pravico do otroštva. Vsi starši se moramo zavedati, da kadar je naše vedenje zaradi alkohola spremenjeno, otrokom nismo smešni ali zanimivi, ampak v njih povzročamo negotovost, sram in strah.«

V. d. direktorja Javne agencije RS za varnost prometa Simona Felser. FOTO: Karlo Smodiš

1600 prometnih nesreč, ki bi jih lahko preprečili

»Zloraba alkohola v prometu je lani botrovala skoraj 1.600 prometnim nesrečam, kar je 5 odstotkov več kot v letu 2021. A še vedno je vsako izgubljeno življenje in vsaka poškodba zaradi prometne nesreče, ne glede na vzrok, tragično, saj bi bilo večino tovrstnih nesreč z odgovorno udeležbo v prometu mogoče preprečiti. Tudi zato nas žalosti povečanje števila hudo telesno poškodovanih udeležencev zaradi alkoholiziranih povzročiteljev v lanskem letu za 15 odstotkov. Agencija za varnost prometa vedno znova poudarja, da alkohol ni »krivec« za prometno nesrečo. Polno odgovornost nosi človek, ki se alkoholiziran poda v promet. Odnos do alkohola in drog se za otroka začne oblikovati v družini. Po ugotovitvah strokovnjakov postane skoraj polovica otrok, ki pričnejo piti v času osnovne šole, z alkoholom zasvojena, kar se lahko zgodi že po enem letu,« je povedala v. d. direktorja Javne agencije RS za varnost prometa Simona Felser.

Fotografija je simbolična. FOTO: Tatjana Splichal

Poiščimo ali pomagajmo poiskati pomoč

Andreja Verovšek iz Zavoda Med.Over.Net. je predstavila bogato paleto možnosti, kje poiskati pomoč in nasvet. Med novostmi je opozorila na brezplačen anonimni vprašalnik https://esos.karitas.si. »Svojci in bližnji alkoholika bodo lažje ukrepali in prej poiskali pomoč, če bodo poznali kdaj in na koga se lahko obrnejo. Kontaktne informacije za pomoč so zbrane na spletni strani brezalkohola.si. Na spletni strani https://esos.karitas.si je na voljo tudi nov, brezplačen in anonimen vprašalnik, ki pomaga pri prepoznavanja stisk in težav na področjih medosebnih odnosov, duševnega zdravja in tveganega pitja alkohola. Ob koncu izpolnjevanja dobite rezultat s priporočili, kako ukrepati, in možnost, da se naročite na brezplačen posvet s strokovnjakom.«

Andreja Verovšek iz Zavoda Med.Over.Net. FOTO: Karlo Smodiš

Ali Slovenci pijemo preveč?

Po ugotovitvah sodelavke NIJZ, psihologinje Karmen Henigsman, ki deluje na področju alkohola, vsak drugi odrasli Slovenec vsaj enkrat letno tvega, da bo čutil negativne posledice pitja alkohola. Registrirana poraba alkohola je v letu 2021 znašala kar 10,62 l čistega alkohola. Številka je bila še leto prej nižja za skoraj liter čistega alkohola. »Kar 55 odstotkov odraslega prebivalstva vsaj enkrat letno pije čezmerno. To pomeni, da vsak drugi odrasli Slovenec vsaj enkrat v letu tvega ali pa so pri njemu že prisotne negativne posledice zaradi pitja alkoholnih pijač. To je namreč povezano z več kot 200 bolezenskimi stanji in poškodbami, hkrati pa povečuje stisko in rušilno vpliva na naše medosebne odnose. Na dan, zaradi razlogov, ki so neposredno povezani s pitjem alkoholnih pijač, umrejo tri osebe.« Henigsmanova je poudarila, da je stanje zaskrbljujoče tudi pri mladih, saj podatki kažejo, da vsak sedmi 15-letnik in vsak četrti 17-letnik posega po alkoholni pijači kar vsak teden. »Ker govorimo o obdobju razvijajočih se možganov, ima lahko pitje alkoholnih pijač še več negativnih posledic na mlado telo.«

Psihologinja Karmen Henigsman. FOTO: Karlo Smodiš

Naj Beseda zdravi

Organizatorji vabijo širšo javnost k udeležbi pri preventivni akciji prek celega leta k zmernosti in večji pozornosti usmerjeni k otrokom, ki se v družinah srečujejo s prekomernim pitjem staršev.