Metodo po navdihu pedagogike montessori je razvila Sofia Cavalletti s skupino sodelavcev: program katehetskega poučevanja otrokom med tretjim in dvanajstim letom pomaga najprej vstopiti v oseben odnos z Bogom in ga nato poglobiti, pri tem pa ves čas upošteva otrokovo razvojno starost. V teh dneh smo obhajali tudi rojstna dneva Sofie Cavalletti (1917–2011): 21. avgusta rojstvo na ta svet in 23. avgusta rojstvo za nebesa.

V Združenih državah Amerike ob sedemdesetletnici priljubljene katehetske metode obhajajo tudi štirideset let od ustanovitve organizacije Kateheza Dobrega pastirja ZDA, ki se je poleg katoliške razširila tudi na pravoslavno in episkopalno ter druge krščanske Cerkve, ki želijo v svoj program vključiti pozoren, ustvarjalen način poučevanja otrok o Bogu, ki temelji na osebnem odnosu. Omenjena organizacija ima 4.700 dejavnih članov iz 21 različnih krščanskih izročil, člani in katehisti pa po ocenah oskrbujejo okoli 75.000 otrok, poroča spletni portal CNA.

Med katehezo v Vrtcu Dobrega pastirja v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. FOTO: Tatjana Splichal

Pripravljeno okolje

Prostori za izvajanje kateheze Dobrega pastirja, t. i. atriji, so zasnovani za potrebe vsake starostne skupine. V ZDA vanjo vključujejo že otroke v starostni skupini od 16 do 30 mesecev, pozneje pa jih razvrščajo v starostne skupine od 3 do 6 let, od 6 do 9 let in od 9 do 12 let. Veliko skrbi in časa namenjajo izobraževanju katehetov, odraslih, ki so v prostoru skupaj z otroki, atriji pa so pripravljeni tako, »da vse v njih kaže na Boga, in predstavljajo nekakšna vrata v Božjo skrivnost, skozi katera lahko vstopi otrok,« je v pogovoru za CNA pojasnila Mary Mirrione, direktorica krovne ameriške organizacije.

Prostori so opremljeni s pohištvom v otroški velikosti, odvisno od starostne skupine, za katero je soba namenjena. Umetniška dela so razstavljena v višini otroka, police s katehetskimi materiali pa so lahko dostopne. Otroci imajo na voljo materiale z versko tematiko, ki so razporejeni po področjih, na primer Jezusovo otroštvo (relief in zemljevidi Izraela, figure, ki predstavljajo osebe v Jezusovem otroštvu in knjižice s svetopisemskim besedilom), liturgija (mali oltar, predmeti za mašo, krst, liturgični koledar), prilike o Božjem kraljestvu (gorčično zrno, dragoceni biser), velikonočna skrivnost (figure zadnje večerje, relief Jeruzalema).

Ime za sobo, atrij, je prevzeto po prostoru med cerkvijo in zunanjim svetom, »preddverju« v starokrščanskih bazilikah.

Osrednje mesto zavzema molitveni kotiček s Svetim pismom, v središču prostora pa je material za priliko o Dobrem pastirju. V pripravljenem okolju za starejše otroke pa je tudi področje moralne prilike, zgodovina Božjega kraljestva in tipologija. Ime za sobo – atrij je prevzeto po prostoru med cerkvijo in zunanjim svetom, »preddverju« v starokrščanskih bazilikah.

Kateheti dajejo prednost otrokovemu odnosu z Bogom in ne učenju dejstev, pri čemer izpostavljajo prilike, kot sta tista o dobrem pastirju in izgubljenem sinu. Po besedah Mirrionejeve »ne gre za enega izmed predmetov, ki se ga učijo, temveč za Osebo, ki jo spoznavajo, ne gre za znanje, ki ga pridobivajo, temveč za odnos, v katerem uživajo – in prek njega črpajo znanje«: »Po naravi in v polnosti svojega krsta imajo otroci osebni odnos z Bogom. Edini, ki smejo biti v njihovi duši, so oni in Bog. Mi, ostali, smemo služiti temu odnosu, in da lahko dobro služimo, moramo vedeti, kdo so otroci.«

Sofia Cavalletti z mladimi učenci med katehezo Dobrega pastirja. FOTO: arhiv KDP

Ustanovitev in rast

Sofia Cavalletti in Gianna Gobbi sta katehezo Dobrega pastirja začeli razvijati v Rimu, pri tem pa sta se zgledovali po cerkvenem nauku in pedagogiki montessori. Cavallettijevo, biblicistko in teologinjo, je prijateljica prosila, naj pripravi katehezo za njene majhne otroke. Čeprav je sprva odvrnila, da o otrocih ne ve ničesar, jo je pritegnil edinstven otrokov pogled na svet. Po navdihu rabinskega načina branja Svetega pisma, ki ga je bila vajena, je združila moči z montessori pedagoginjo Gobbijevo in razvila katehezo Dobrega pastirja.

»Začeli sta eksperiment, montessori eksperiment v pripravljenem okolju«, pojasnjuje Mary Mirrione. Gre za eksperiment v smislu iskanja oz. raziskovanja, katera podoba Boga otroku bolj ustreza v določenem obdobju njegovega razvoja.

Papež Janez Pavel II. »še nikoli ni slišal tako dobre 'pridige' kot prav med katehezo Dobrega pastirja, kar je dokaz, da nebeško kraljestvo pripada otrokom«.

Organizacija je rasla in papež Janez Pavel II. je 13. februarja 1983 pastoralno obiskal atrij kateheze Dobrega pastirja v župniji Lurške Matere Božje v Rimu, medtem ko so otroci delali s katehisti. »Pristopil je k vsaki skupini in ji pozorno prisluhnil, nato je postavil vprašanje in spet prisluhnil, presenečen in ganjen nad odgovori otrok,« je v pogovoru za CNA povedala Mirrionejeva: »Ob koncu obiska je Sofii in katehistom iz atrija dejal, da še nikoli ni slišal tako dobre 'pridige' in da je to dokaz, da nebeško kraljestvo pripada otrokom.«

KDP je primerna tudi za otroke s posebnimi potrebami, predvsem za otroke z avtizmom in Downovim sindromom, saj je ena od značilnosti oz. principov KDP, da je otrok svoboden, da lahko deluje v svojem lastnem tempu. Ker kateheza poteka v pripravljenem okolju, se okolje lahko priredi še dodatno glede na potrebo posameznega otroka.

Po besedah Mary Mirrione je »Božja beseda pri KDP oznanjena na zelo bistven način. Pravimo, da je naš temelj Sveto pismo, liturgija in otrok – človeška oseba, ki je pred nami. Otrok v svoji preprostosti dojema globino bistva. Na primer, ena izmed prilik, ki jo imajo otroci zelo radi, je prilika o gorčičnem zrnu, ki govori o tem, da je nebeško kraljestvo kot gorčično seme, ki je zelo zelo majhno, ko je posejano, ko pa zraste, postane drevo, tako da lahko ptice gnezdijo v njegovih vejah.«

S. Darjana Toman med praznovanjem 15-letnice kateheze Dobrega pastirja v Sloveniji leta 2017. FOTO: Tatjana Splichal

S. Marjeta Cerar: Kateheza Dobrega pastirja v Sloveniji

V Sloveniji je KDP navzoča od leta 2002, ko so sestre uršulinke začele s prvim montessori vrtcem v Sloveniji. S. Darjana Toman, ki ji je Sofia Cavalletti izročila skrb za rast »gorčičnega zrna« KDP v Sloveniji, pripoveduje o začetkih: »Uršulinka, s. Carolina Gomez del Valle, montessori pedagoginja in voditeljica usposabljanj, nam je povedala, da je bil za Marijo Montessori višek vzgoje verska vzgoja in da je ta oblika verske vzgoje kateheza Dobrega pastirja, ki sta jo razvili Sofia Cavalletti in Gianna Gobbi. Na njeno pobudo smo se srečali s Sofio Cavalletti in jo vprašali, kako bi prišli do vzgoje katehetov na način KDP. Sofia nam je poslala voditeljico usposabljanja Deborah Presser-Velder, katehistinjo in montessori pedagoginjo iz Nemčije, kasneje pa tudi Patrizio Cochini, voditeljico usposabljanja iz Rima. Od takrat smo izvedli že veliko usposabljanj za prvo, drugo in tretjo stopnjo, pa tudi za pripravo na sveto birmo.«

Skozi izobraževanje je šlo več kot 200 odraslih. Nekateri so to sprejeli za svojo osebno rast, za svojo družino, nekateri so postali kateheti ali asistenti, nekateri pa se nadalje usposabljajo za voditelje usposabljanj KDP.

V lanskem letu je bilo 35 atrijev prve stopnje (3–6 let), ki so se v 12 župnijah in treh šolah nadaljevali v drugi stopnji (6–9 let) ter v petih župnijah in dveh šolah na tretji stopnji (9–12 let). Priprava na birmo po katehezi Dobrega pastirja je bila v eni šoli in eni župniji. V atrijih je delovalo skupno več kot 60 katehetov in vključenih je bilo čez 1000 otrok.

Otroci se izjemno veselijo trenutka, ko bodo pri sveti spovedi odstranjene vse ovire, ki zmanjšujejo pretok Božjega življenja (milosti) v njihovo življenje. Z velikim hrepenenjem čakajo na dar Jezusa v evharistiji, ko se bodo lahko pogovarjali z Njim v svoji notranji sobici.

»Največ izkušenj imamo z otroki v predšolskem obdobju«, pravi s. Darjana, »ker so mnogi vrtci, zlasti vrtci montessori, prevzeli to vrsto kateheze. Vemo, da je predšolsko obdobje najbolj pomembno za postavljanje temeljev vere človeške osebe. Veliko izkušenj imamo tudi s pripravo na prvo sveto obhajilo in prvo spoved. V starosti 6–9 let otroci sprejemajo moralne norme – merila, ki temeljijo na ljubečem odnosu z Bogom, ki so ga začeli graditi v predšolskem obdobju.«

»Priprava na prvo obhajilo in prvo spoved temelji na priliki o pravi vinski trti. Otroci se izjemno veselijo trenutka, ko bodo pri sveti spovedi odstranjene vse ovire, ki zmanjšujejo pretok Božjega življenja (milosti) v njihovo življenje. Z velikim hrepenenjem čakajo na dar Jezusa v evharistiji, ko se bodo lahko pogovarjali z Njim v svoji notranji sobici.«

»V Sloveniji imamo manj izkušenj s pripravo na sveto birmo, ker imajo le na redkih župnijah že usposobljene katehete za to (četrto) stopnjo, saj sta bili do sedaj le dve takšni usposabljanji. Poleg tega pa je med slovenskimi duhovniki še precej zakoreninjena miselnost, v kateri je poudarjeno znanje.«

Izkušnja, ki jo imamo, nam pokaže, kako otroci s Katehezo Dobrega pastirja vstopajo v vedno globlji odnos z Bogom, kar odmeva tudi v njihovih družinah in v njihovem vsakdanjem verskem življenju.

»Izkušnja, ki jo imamo, nam pokaže, kako otroci s katehezo Dobrega pastirja vstopajo v vedno globlji odnos z Bogom, kar odmeva tudi v njihovih družinah in njihovem vsakdanjem verskem življenju. Zavedamo se, da je KDP le eden, čeprav pomemben element v verski vzgoji, prednostno vlogo pa ima družina in tudi celotna župnija, velik vpliv (pogosto protiverski in neverski) pa ima tudi širša družba.«

Sadove med klasično katehezo in KDP je težko primerjati, saj je ena od značilnosti kateheze Dobrega pastirja, da ni šolska in nima šolskega nadzora s preverjanjem znanja. Odnosa z Bogom ne moremo meriti s statistiko, ampak smo le pozorni na odzive otrok in mladostnikov – gre za odzive v skupnih molitvenih premišljevanjih, za odzive v izraženih, napisanih ali narisanih molitvenih odzivih, pri malih otrocih smo pozorni na pojav sonca in iskric v očeh, na notranje veselje, zadovoljstvo, mir. To so sadovi, ki nam kažejo, ali jih uspemo »ujeti«, v kakšno globino so otroci oz. mladi prišli v odnosu z Bogom.