Post me vabi v odnos z Bogom in da si za ta odnos vzamem čas

Prvi dan posta sem slišala povabilo k postu kot moji odpovedi nečemu (hrani, pijači, družbenim omrežjem) ali kot darovanju nečesa svojega (časa, talenta, denarja). Moj post naj spremlja molitev na skrivnem, v intimi z Bogom, da oboje lahko objame Božja milost. Slišala sem, da je pomembno vse troje, da eno brez drugega ne šteje. Le tako je celota. Vse troje skupaj mi pomaga k poglabljanju odnosa z Bogom in ljudmi.

Pri postu ne gre za treniranje volje ob odpovedovanju ali kazanju dobrote ob dajanju, saj na tak način post lahko postane moj malik ali past, v katero se ujamem. Zakaj? Malik, ko ne iščem Boga, ampak le, ali mi je uspelo in s tem nevede napihujem svoj ego. Past je, ko ne vidim ve. Stvarnika, ki mi je vse podaril. Kaj sem in kaj imam, česar nisem dobila?

V postu več časa posvetim molitvi in branju Božje besede. Tako krepim odnos z Bogom, odkrivam, kaj mi govori, h čemu me vabi. Molitev me...