Z izvirnim grehom, s tem pa z vsakim rojstvom, je človek izgnan iz objema rajske varnosti in ljubezni. Kljub enemu izmed uveljavljenih filozofskih stališč, da je zlo pomanjkanje dobrega, se slednje marsikdaj postavi kot nasprotje dobrega, neredko v pravo sovraštvo. To se kaže tako v povsem zasebnih in osebnih odnosih kot v najširših političnih in družbenih relacijah. Takrat je vzpostavljanje okoliščin in pripravljanje terena za spoštljivo komunikacijo, pravzaprav za omogočanje dialoga še toliko bolj pomembno in le hvaležni smo lahko vsem, ki se za to trudijo in si prizadevajo.

Družina je nedvomno skupnost, kjer gre za najbolj intenzivne odnose. Ko se ti odnosi konfliktno zapletejo, je hitro »ogenj v strehi«, ki ga pogosto člani družine sami ne zmorejo pogasiti. V svoji svetovalni praksi kot »zunanji član« bolj ali manj redno ugotavljam, da se člani družine ne zmorejo poslušati. Včasih je potreben pravi »kondicijski trening«, da poslušalcem uspe počakati, da govoreči dokonča...