Post kot obdobje bogoslužnega leta ima svoje korenine v katehumenatu. Kot pričujejo cerkveni očetje, na primer sv. Ambrozij, je bil glavni poudarek tega obdobja prikazati katehumenu novost življenja, ki ga prinese krst. Katehumen je bil vpeljan v svetopisemske like očakov, prerokov, apostolov in svetnikov. Tako je v njem rasla želja po sprejetju daru. Obenem pa je bil poudarek na veliki preobrnitvi miselnosti. Ni šlo za učenje skrivnosti naše vere, kajti razumevanje vere predpostavlja prejetje Božjega življenja, sicer Boga ne moremo pravilno spoznati (prim. Jn 3,3). Kaj je za novokrščenca najtežje? Doumeti, da ga ljubeča samopodaritev presadi v vstajenje. Po krstnem preporodu se iz starega življenja še naprej vrača prepričanje, da se moraš braniti. Da moraš poskrbeti zase in uveljaviti sebe; če se namreč ne braniš, če služiš drugim in se razdajaš, te bodo uničili, potrošili in na koncu zavrgli. To miselnost lahko premagamo samo v moči življenja, ki je dar Svetega Duha v Kristusu.