Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Malo tišine, prosim

Za vas piše:
Marjeta Bec
Objava: 20. 02. 2021 / 23:00
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 23.02.2021 / 17:11

Malo tišine, prosim

Če se bomo znali slišati znotraj družin, obstaja upanje, da bo manj hrupa tudi v naši družbi

Če se bomo znali slišati znotraj družin, obstaja upanje, da bo manj hrupa tudi v naši družbi

Šla bi v samostan. V tiste vrste samostan, kjer velja zapoved tišine. Kjer beseda "rekreacija" v resnici ne pomeni telovadbe, temveč tisto edino uro v dnevu, ko se lahko pogovarjaš s svojimi sosestrami. Ne, ni se mi zameril mož. Niti niso meseci karantene iz naše družine naredili bojnega polja, kjer bi bilo težko preživeti.

Prijateljica, tudi mama petih otrok, je pred kratkim lepo ubesedila, česa nam, mamam, v karanteni najbolj manjka, ko je zapisala: "Najpogostejši stavek, ki sem ga izrekla v zadnjih mesecih, je: 'Pa ne se tako dret, prosim'." Ne predstavljam si, v kakšni meri je glasnost neke bivanjske enote, v našem primeru hiše, odvisna od števila njenih prebivalcev. Dejstvo pa je, da smo mi glasna družina. Moj mož, ki je vse življenje živel v hiši, se še zdaj spominja najinega enoletnega bivanja v bloku z besedami: "Da se v svojem stanovanju še na glas zasmejati ne mor...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh