Vsak se mora za kaj takega odločiti sam

Znanka mi je pripovedovala, kako je lani preživljala zelo težke čase in ni in ni vedela, kako naprej. Včasih je bila že čisto obupana. Pri njej se je večkrat oglasila soseda, s katero se sicer zelo dobro razume. Z njo se je tudi pogovarjala o svoji stiski in zdelo se ji je, da jo razume. Soseda ji je svetovala, naj svoje trpljenje žrtvuje za druge. Znanka je o tem veliko premišljevala, pa v tem trenutku v sebi ni čutila, da bi se žrtvovala za druge. To se ji ni zdela njena pot. K sreči se je čez nekaj časa vse uredilo, še vedno pa ji hodi po glavi to žrtvovanje za druge.

Če pogledamo v preteklost in tudi v sedanji čas, vidimo, da se res pogosto zgodi, da se kdo odloči in žrtvuje svoje trpljenje za druge. Morda za svoje otroke, za koga od znancev in prijateljev, ali za koga drugega, lahko tudi za blagor domovine ali kaj podobnega. Če se nekdo za nekaj takega odloči, je to vsekakor lepa gesta, ki smo je lahko samo veseli. Gotov...