Prav žalosten sem
Prav žalosten sem
Odprto pismo Časniku, Domovini, Družini in Reporterju
Prav žalosten sem, da se moram kot aktivni udeleženec slovenske pomladi po treh desetletjih oglašati in pozivati k zakopanju sekire vsaj med desno usmerjenimi mediji, ki so še vedno v izrazito podrejenem položaju, v primerjavi z levimi promotorji starih sil.
Potrebe po medijsko uravnovešeni sceni v demokratični družbi sem se zavedal že leta 1989, ko sem bil med soustanovitelji »prvega demokratičnega glasila Demokracije« (nekaj časa celo predsednik Časopisnega sveta) in ves čas njegovega izhajanja tudi podpornik in sodelavec Slovenca.
Razvoj medijev, ki negujejo pridobitve slovenske pomladi, spremljam tudi ves čas do sedaj in po svojih močeh tudi kaj sodelujem, prispevam, predvsem pa promoviram in delim po družbenih omrežjih. Ugotavljam, da so se kljub izrazito (nekajkratno) slabšim materialnim pogojem nekateri neodvisni novi mediji tudi uveljavili, predvsem po svoji kvaliteti.
Če izpustim tiska...