Josip Ipavec (1873–1921), njegov čas in prostor med nemštvom in slovenstvom

Zadnji iz dinastije kar štirih zdravnikov in slovensko-celjskih-šent­jurskih skladateljev Ipavcev (Alojz, Benjamin, Gustav in Josip) je bil še najbolj povzdignjen na evropsko raven glasbene ustvarjalnosti.

Josip Ipavec (1873–1921), katerega stoto obletnico smrti obhajamo v letu 2021 (umrl je 8. februarja) z državno razglašenim Ipavčevim letom, je bil glasbeno najbolj izšolan od vse četverice, čeprav čisto prave, profesionalne skladateljske obrtne šole ni imel za seboj nihče med njimi. Bil je le neke vrste kronski vrh slovite rodbine Ipavcev iz starodavnega Šentjurja, nedaleč od knežjega Celja. V evropskem formatu poznamo le nekaj tovrstnih rodbin, kot so npr. Brixi, Benda, Scarlatti, Couperin, Bach in naši Firšti (iz Celja).

Josip je tudi edini, ki je največ vokalne glasbe (samospevi in zbori) komponiral na nemška besedila; med njimi najdemo tudi tako velika (evropska) pesniška i...