Po dolgem času sem v roke ponovno vzel knjigo francoskega filozofa Andrea Comte-Sponvilla Mala razprava o velikih vrlinah. Vedno se mi je zdelo zanimivo, da je uvodno poglavje namenjeno vljudnosti. Ali je vljudnost sploh vrlina, se že na začetku vpraša avtor. Ne nazadnje je lahko tudi morilec preklemano vljuden, a je še vedno morilec. Vljudnost se požvižga na moralo in morala na vljudnost, pravi Sponville. A po drugi strani: ko za nekoga rečemo, da je dobro vzgojen, najprej pomislimo prav na vljudnost.

Manire oziroma bonton so zelo fluidna stvar. Seveda je Veselov Olikani Slovenec iz leta 1868 v marsičem popolnoma drugačen od zadnje, devetnajste edicije Emily Post's: Etiquette, ampak osnovna načela so brezčasna: prijaznost, spoštljivost, sočutje in poštenost nam v vsakdanjih odnosih omogočajo, da lahko skupaj živimo prijaznejše življenje, v sožitju. Človek lahko postane človek samo z vzgojo, pravi Kant. Velja podobno za družbo?

Na vljudnost se večkrat spomnim, ko o...