Star sem bil okrog 12 let, ko sem se spoznal s »pravim« računalnikom. Prej smo otroci doma poznali le Commodore 64. A ko me je tedanji župnik povabil, da mu sem ter tja pomagam pri pretipkavanju besedil, sem bil pečen.

A vendar je s prvimi koraki v svet računalništva povezana tudi posebna »štorija«. Naneslo je, da sem že prvič, ko sem sedel za župnikov računalnik, tega tako pokvaril, da je moral pri popravljanju vskočiti študent računalništva.

Pred leti sva s kolegom vodila tečaj uporabe računalnika. Udeleženci tečaja so bili upokojenci, ki so se želeli naučiti osnovnega rokovanja s sodobno programsko opremo in internetom. Spominjam se, koliko negotovosti je bilo med njimi in koliko veselja, ko so usvojili nekaj novega.

Nekaj pa me je vseeno presenetilo: pri marsikaterem izmed njih sem zaznal strah, da bo storil nepopravljivo škodo, če bo pritisnil napačno tipko, češ: »Kaj pa, če bom pokvaril internet?!?«

Ne pripisujem si prav nobenih zaslug, a mo...