V vsaki stvari je nekaj dobrega, pravi modrost, ki se ne ustavi pri jadikovanju nad težkimi razmerami, temveč poskuša iz njih potegniti koristna spoznanja za prihodnja ravnanja. Tak zdravorazumski prijem velja uporabiti tudi pri zdaj že razvpiti »aferi Iskreni«, tej novi epizodi politično-medijske nadaljevanke o zlorabah vseh vrst v prizadevanju za menjavo pri oblastnem krmilu.

Prvo spoznanje je seveda povezano z denarjem – javnim denarjem. V 30 letih samostojne države se je vzpostavil (bolje: iz prejšnjih časov ohranil) sistem prelivanja tega denarja večinsko na račune tistih nevladnih organizacij, ki so nazorsko in kadrovsko blizu ali pa celo scela zlizane s političnimi odločevalci kontinuitetnega porekla. Šlo je za javnofinančni sistem ohranjanja in razvijanja privilegijskih izročil, ki se ga ni smelo postaviti pod vprašaj. In ko je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v duhu prav teh, enakih možnosti na razpisu za blaženje epidemijskih socialn...