Ko so se pojavila družbena omrežja (Facebook l. 2004, Twitter l. 2006, Instagram l. 2010 …), je med uporabniki interneta zavladalo skoraj otroško veselje: še en čudež digitalne tehnologije in še nikoli dana možnost, da se vsak človek lahko pokaže širnemu svetu in je pri tem malo novinarja in publicista.
Kakšni družboslovci so v zvezi s to novostjo govorili celo o naslednji stopnji demokracije. S Facebookom in podobnimi naj bi politični procesi odločanja postali bolj transparentni, manj v rokah profesionalnih politikov in bolj v rokah preprostih ljudi. Lahko bi se uresničilo, kar je svoj čas napovedala ugledna španska filozofinja Adela Cortina, ko je pisala o »komunikativni demokraciji« – boljši demokraciji.

Doba otroškega veselja je bila relativno kratka. Prišlo je do uporabe omrežij za nedemokratične namene, nekateri režimi so v slogu Velikega brata s pomočjo omrežij povečali nadzor nad ljudmi, skrajne politične in verske skupine so omrežja uporabile v svoj prid. Danes...