Božja beseda zame predstavlja predvsem vstop v Skrivnost. Dolgotrajno in vztrajno druženje z njo, tiho in odprto prisluškovanje me vse bolj navdaja s čudenjem nad skritim, a obenem vse bolj jasnim obličjem Boga. Tako meditacija Božje besede zame predstavlja pomemben čas, ko obnemim kakor učenka. Beseda me pelje do globljega spoznavanja Gospoda, ki me tudi na ta način spremlja in gradi v notranjosti. Začetke bližnjega srečevanja z njo vidim kakor sestavljanko Božjih dotikov v mojem življenju.

Že od otroških let sem bila tako rekoč položena v okolje, ki mu Božja beseda ni tuja, zato se spominjam srečevanj s svetopisemskimi slikanicami in citati, ki so se gotovo zasidrali kam v globino otroškega srca, zlasti zaradi tega, ker so bili tja položeni v izkušnji domačega občestva. Eno izmed poglavitnih vodil do osebnega srečevanja z Besedo je bilo prav gotovo bogoslužje. Spomnim se, da se je v najstniškem obdobju v meni prebudil poudarjen posluh za Božjo besedo, ki smo jo prebirali...