»Oznani mu, kar ti povem!« (prim. Jon 3,2)

Glagol »oznaniti, klicati« (hebr. qārā’; gr. kērÚssō) in samostalnik »oznanilo« (hebr. qerî’āh; gr. kérügma) se na antropološki ravni nanašata na »razglas, naznanilo« kralja, ko poverja oblast (1 Mz 41,43) ali ko dopušča svobodo (2 Krn 36,22). Tak razglas velja tudi za duhovnika, kot je Aron (2 Mz 32,5), ali za preroke (Mih 3,5), vendar če to oznanilo ni od Boga in ne vodi k Bogu, lahko pelje le v samovoljno uničenje. Termin ima teološko dimenzijo, začenši s podobo modrosti, ki kliče k spreobrnjenju ter varnosti ob poslušanju njenega povabila (Prg 1,21). Podobno prerok oznanja Božjo besedo (Jon 3,2), da prihaja Božja sodba, ko bo treba oklicati post človeškim hotenjem, da bi se vsak obrnil k Bogu (Jon 3,7-8) ter bi se ob oznanilu izoblikovala vsa skupnost, se posvetila, postila in obrnila h Gospodu (Joel 1,14). Prelom med starozaveznim hrepenenjem in novozavezno izpolnitvijo predstavlja Janez Krstnik, ko oznanja Jezusa (Mr 1,7). Je...