Spomnim se, kako me je v četrtem razredu pri verouku nagovorila s. Aleta s pripovedjo o Salomonovi modrosti. Navdušila me je, da sem prebrala kratko Sveto pismo s slikami in začela odkrivati veličino Boga, pa tudi njegovo majhnost in bližino.

V župniji nismo imeli mladinskega verouka, čeprav smo si želeli, zato sem se na začetku študija takoj pridružila študentski skupini na Tromostovju. Tako je bil eden od gostov tudi velik poznavalec Svetega pisma, profesor Jože Krašovec. Čudili smo se njegovi domačnosti z besedo in z zanimanjem prisluhnili njegovi razlagi. Ko je nastopil čas za vprašanja, se je po daljši tišini nekdo le opogumil in vprašal: »Premalo poznamo Sveto pismo, da bi vam lahko zastavili kakšno vprašanje, zato vas sprašujem, kako naj se lotimo branja Svetega pisma, če ga želimo prebrati v celoti?« Svetoval je, da začnemo z branjem Nove zaveze, ker bomo potem laže razumeli tudi Staro zavezo. Začela sem brati odlomek za odlomkom, od strani do strani in se večkrat č...