O spravi se občasno pojavljajo članki v medijih. Pišejo tisti, ki so oz. smo takrat živeli in bili na različne načine prizadeti in vse življenje nosili posledice tega obdobja.

Sem letnik 1940. Partizani so ubili mojega očeta. S prizadevnim, vestnim in vztrajnim delom moje drage mame in tudi z velikimi napori smo preživeli. Zgodba gre pa takole.

Nekoč me je na cesti ustavila gospa Micka Poklukar, žena polbrata morilca mojega očeta, in mi rekla: »France, saj me poznaš, jaz sem prišla v vašo vas. Zelo sem bila prizadeta, ko sem od vaščanov zvedela, h kakšni hiši sem se primožila. Moj mož, letnik 1930, mi o svojih nikoli ni nič govoril. Ko pa sem le zahtevala, pa mi je povedal tole: Njegov polbrat partizan je ubil tvojega očeta. Ime mu je bilo Tina. Ta Tina je ubil več vaščanov, menda so ga partizani določili za likvidatorja, tako so takrat govorili. Ko je njegova mama zvedela za to, ga je izgnala iz hiše in tudi iz vasi. V zaščito ga je sprejela Udba in ga preselila v...