Izraz »biti krvav pod kožo« po Slovarju slovenskega knjižnega jezika označuje človeka, ki je nagnjen k strastem, materialnim užitkom. Kar pogosto (in še večkrat po krivici) se ga v tem negativnem pomenu pripiše duhovnikom. V tem zapisu ga bomo razširili na pomen človeškosti, ranljivosti, ki je pometena »pod kožo«, še večkrat pa kar pod debel jeklen oklep. Ta pa duhovniku marsikdaj res ni tuj.

»Miselnost, da bom vse svoje probleme rešil sam, ker sem duhovnik, je ena od najhujših zmot, iz katerih izvirajo številne duhovniške težave,« je v pogovoru na teh straneh povedal rektor Bogoslovnega semenišča Peter Kokotec. »Prav zavedanje tega človeškega v samem sebi te namreč dela večjega.«

Da, prav je, da so duhovniki krvavi pod kožo – in da se tega zavedajo. Prav je, da so strastni: da najprej z vso strastjo iščejo Kristusovo bližino, le na ta način bodo namreč lahko prepričali tudi nas mlačne in oddaljene kristjane. Prav je, da z vso strastjo iščejo bližino in odn...