Ura evropske (ne)resnice
Ura evropske (ne)resnice
»Pozabite na argumente!« je pribil neki komentator, eden redkih treznih in zanimivih, v pogovoru o pregretem družbenem ozračju v Sloveniji (pozabil sem že, v kateri oddaji je bilo to). Vendar ni zvenel ne resignirano ne alarmantno: zaključil je namreč s pragmatično-optimističnim dodatkom: »Po koncu epidemije se bodo stvari normalizirale: ljudje se bodo vrnili k poslom in takrat bodo pozabili na ideologijo.« Zanimive misli za komentatorja leve provenience, mimogrede, in v marsičem realistične: ljudje vendarle želijo živeti v blaginji, in to ne gre brez posla – navsezadnje je bila prednica EU Evropska skupnost za premog in jeklo. Ekonomska stvarnost prizemljuje in postavlja okvire, ki jih na dolgi rok ni mogoče ignorirati. A človek še zdaleč ni samo homo oeconomicus in to se pogosto odraža tudi v sami ekonomiji. Res je sicer, da življenje ni ne akademska predavalnica ne sodna dvorana in pogosto teče mimo vseh argumentov (žal je tudi prepričanje, da v omenjenih prostorih vlada č...