V Marijini hvalnici vsak dan v večernicah beremo: »Spomnil se je svoje dobrote do Abrahama in vseh njegovih potomcev.« Slovenski standardni prevod je na tem mestu nekoliko drugačen in pravi: »… in se spomnil usmiljenja, kakor je govoril našim očetom: Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.« Kljub temu sem bila v obeh primerih pozorna na to, da Božja beseda govori o usmiljenju le do Abrahama (in njegovih potomcev), ne pa tudi do njegovih prednikov. Kako je torej z usmiljenjem in odrešenjem ljudi od prvega človeka do Abrahama?

Spoštovana gospa Marija, pri besedilu, ki ga navajate, in pri vseh drugih odlomkih je treba upoštevati širši kontekst Svetega pisma, med drugim dopolnitev Stare zaveze v Novi zavezi, kar biblicisti imenujejo z besedo »intertekstualnost«.

Omemba Abrahama ima v Marijini hvalnici velik pomen, saj je Bog sklenil zavezo z Abrahamom, to je prva in temeljna zaveza, ki jo je Bog sklenil s svojim izvoljenim ljud...