Vsakega kdaj tišči samota, proti osamljenosti ni odporen nihče, zelo pogosto pa zaradi nje trpijo ostareli, pravita prostovoljki Karitas v tokratni Naši družini.

Osamljenost je opozorilni znak, da potrebujemo odnose, pravi britanska psihoterapevtka in avtorica Philippa Perry. Kot moramo jesti, na kar nas opozori občutek lakote, umakniti roko z ognja, če občutimo vročino, tako se moramo takrat, ko se počutimo osamljeni, pridružiti kakšni skupini, poiskati prijatelja ...

Vendar to ni tako preprosto, še zlasti med epidemijo so se tudi najbolj družabni med nami znašli v prisilni osamitvi. Problem je v tem, da je osamljenost težko premagati, saj v nas sproži strah pred zavrnitvijo. Ta se pokaže v občutkih manjvrednosti (»Jaz pa res ne spadam tja.«) ali v občutkih večvrednosti (»Oh, tam samo opravljajo.«), kot opisuje Perryjeva v izjemni Knjigi, za katero si želite, da bi jo prebrali vaši starši. Oba vzorca pa vodita v začarani krog umikanja vase in krepita občute...