Spovednica ima silno ozka vrata in nenavadno visok prag. S težkim srcem se človek poda v njeno temno notranjost, še težje so noge, ko je treba prestopiti njen prag. Res tesna so njena vrata, tako tesna, da skoznje zmore le strto, skesano srce in od trpljenja izmučena duša.


Odpuščanje v Jezusovi krvi

Kdo more s čistimi rokami in ustnicami prejemati Jezusa, ne da bi se prej temeljito umil? Pa ni vode ne mila, ki bi izmila trdovratno umazanijo z rok in pregnala strupen dah iz ust, le Bog sam more sprejeti dušo v kopel svojega usmiljenega odpuščanja, da se prerojena vrne in v njegovem žarku nadaljuje pot po prašnih stezah sveta.

Duša nerada prizna, da je umazana, in srce rado utaji krivdo, če pa je še spovednica temna in prazna, odlaga, odlaga in si končno oddahne: saj ni bilo niti priložnosti za spoved. Čeprav človeške roke z vso močjo...