Ob poslušanju novic o številnih migrantih, ki niso samo nekje daleč stran, ampak so dejansko tudi med nami, se najprej sproži kup vprašanj: Kaj bo pa z nami? Ali bomo še lahko živeli po slovensko? Bodo preplavili našo deželo? … Ko premagamo začetni strah, se z njimi srečamo, jim prisluhnemo in lahko prepoznamo njihovo dragocenost in enkratnost.

Mnogi so prisiljeni zapustiti domove, ker je zaradi vojnih razmer doma nevzdržno ali so jih celo izselili, spet drugi iščejo deželo, kjer bodo lahko bolj dostojno živeli. A selijo se tudi mladi Slovenci, ker pri nas ne najdejo primerne in pošteno plačane zaposlitve. Večina se odpravi na pot z dobrim namenom, vendar jih lahko nevzdržne razmere na poti posrkajo v kriminal. Samo Bog ve, kaj se dogaja v njihovih srcih in pozna njihove bolečine in skrbi ter tistim, ki mu zaupajo, vliva pogum, da na poti ne obupajo. Ne moremo videti v njihova srca, odveč je vsako obsojanje, lahko pa smo do njih spoštljivi in tudi nanje pogledamo s pogledom...