V kuhinji je drobljenje postopek, ki ni najbolj natančen. V igri so naši prsti, ki morajo opraviti gib, ki ga niti opisati ne znam. Recimo takole: ko pomencam s prsti, ko se s palcem dotaknem najprej sredinca, potem prstanca in to nekajkrat ponovim, dobim niz božajočih gibov. Če imamo med prsti moko, sladkor, sol, testo, te snovi pri tem nežno porazdelimo po površini, saj nam spolzijo med prsti.

Gib je znan, ni pa natančen. Moji prsti so drugačni od vaših. Zato tudi količina, ki jo potresem, ni natančna. Zato se v kuharstvu temu gibu radi izognemo, sploh pri pisanju receptov. Pisci receptov si želimo, da so ti ponovljivi in jedi zasijejo v pravem okusu.

In še mičkeno vprašanje: koliko je en ščep? Tudi tu smo na tankem ledu, ker količina, ki jo zagrabimo s palcem, kazalcem in sredincem, ni vedno enaka, sploh je težko ponovljiva. A kljub vsemu jo r...