Mali kuharici, ki nas rada preseneča s sladkimi dobrotami, skušam razložiti, zakaj masa za čokoladni biskvit, v katero je namočila prst, se obliznila in vzkliknila »božansko«, ne zasluži tega poimenovanja. Malo starejši hčeri pa, ki je to besedo prinesla iz šole, da nov svetlo moder pulover prav tako vsaj po moje ni božanski, ampak bo treba zanj najti nek drug izraz, na primer »carski« ali »kulski«, če je že treba uporabiti slengovske superlative. Oznako »božansko« naj prihrani za tisto, kar se nanaša na Boga. To je domača razlaga, taka izza kuhinjskega pulta, ko ni veliko časa za premišljevanje, k temu se vrnem pozneje, saj se mi zazdi, da sem morda preveč pikolovska.

Češki teolog Tomaš Halik pravi, da je v jeziku naših najstnikov lahko božanska rockovska pesem, a tudi pevec, ki jo izvaja. Vratar na nogometni tekmi pa je lahko celo bog! »Pripisovanje božanskih atributov ljudem in stvarem tega sveta je značilen znak tega, kar je pravo nasprotje ateizma, poganstva namreč.« J...