»Eden od njih mora biti z nami priča njegovega vstajenja!« (Apd 1,22)

Grški samostalnik anástasis pomeni vstajenje, obujenje. Izhaja iz predpone aná (k višku, ponovno) in hístemi (stati, stati trdno, stabilno). Samostalnik se nanaša na fizično vstajenje Kristusa in naše vstajenje v Njem, kar je temelj krščanske vere. Že Mojzesu se je Bog razodel kot Bog živih (2 Mz 3,6), dokončno pa svoje obličje razodel v Sinu (Mt 22,32; Lk 20,38), ki ga je obudil od mrtvih, čemur smo mi vsi priče (Apd 1,22; 3,15). Vendar vprašanje vstajenja ostaja po Simeonovi prerokbi znamenje, ki se mu bo nasprotovalo, Kristus pa postavljen v padec in vstajenje mnogim (Lk 2,34). Tudi farizeji in saduceji so se zaradi tega vprašanja veliko prepirali tako v Jezusovem času (Mt 22,23-32; Mr 12,18-27) kakor v Pavlovem (Apd 23,6-8). Oznanilo evangelija (gr. evangelion), ki je oznanilo vstajenja, bo vedno vznemirjalo (Apd 17,18), tudi danes. »Ko so slišali o vstajenju od mrtvih, so se eni norčevali, drugi pa s...