»Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji! Svoje veličastvo si povzdignil nad nebesa iz ust otrok in dojencev.« (Ps 8,2-3)

Koliko priprav je, ko gremo na pomemben obisk! Izbira darila, obleke, časa, ko bolj ali manj nestrpno krenemo od doma … Srečno prevoženim kilometrom sledi mrzlično iskanje parkirnega prostora. Končno smo na vratih ljubega znanca. Slišimo živahen pogovor in glasbo. Pozvonimo. Nič. Pozvonimo še enkrat. Spogledamo se. Odpremo vrata. Vstopimo. Smo povabljeni gosti, počutimo pa se tako neprijetno. Naj se sezujemo, slečemo plašče, gremo naprej? Zadrega na zadrego. Na hodniku srečamo nekaj neznancev, ki se zavzeto pogovarjajo. Nam že postaja žal, da smo tukaj. Potem pa: A) Zasliši se prijeten glas iz dnevne sobe, dobrodošlica in klic veselja gostitelja. Oddahnemo si in vsa zadrega je preteklost. Ali: B) Po rami me potreplja sam gostitelj in se mi opravičuje, da me ni pravočasno obvestil ... Napovedalo se je toliko gostov … Res mu je hudo,...