V gimnaziji sem o pomenu družbene aktivnosti slišal bolj malo. Še najbolj mi je v spominu ostal krožek OZN, pri katerem je sicer že upokojeni profesor navdušeno govoril o državi, demokraciji ipd. in nas nekoč spodbudil: »Ne bom vam rekel, koga volite, bom pa jasno povedal: ´Na volitve je prav, da greste!´« Na fakulteti so bile te teme večkrat na dnevnem redu, če ne drugega, zaradi študentskih volitev. Bi pa težko rekel, da me je »akademska« obravnava družbenopolitičnih tem pozitivno zaznamovala. Izjema je morda izjava profesorja, ki je ob študentskih protestih za višje tarife študentskega dela pripomnil, da pogreša čase, ko so se študenti borili še za kaj drugega kot le zase.

Kakšne pa so vaše izkušnje? Morda vam je šola na tem področju dala več, ali pa je tudi pri vas večji del tovrstne vzgoje ostal na plečih družine. Poleg šolskega sistema in staršev pa nas vzgaja tudi Cerkev. Papež Frančišek je v nekem nagovoru npr. rekel: »Ne smemo misliti, da je politika samo za vodite...