Če hočem pomagati drugim, moram znati skrbeti zase

Na letalu nas stevardesa pred vzletom poduči, da moramo v primeru krizne situacije nadeti masko najprej sebi, šele nato otroku. Ne gre za sebično dejanje, kot utegne kdo videti, ampak za znak zrele odgovornosti. Če namreč ne poskrbimo zase, ne moremo pomagati otroku.

Ta zakonitost velja tudi v našem čustvenem in duhovnem življenju. Otroka lahko umirimo, ko smo najprej v sebi našli mir. Lahko ga dvignemo, če sami nismo povsem izčrpani in na tleh. Zmoremo biti do njega pozorni in ljubeči, če to prejemamo v drugih odnosih.

Tudi Jezus se je večkrat umaknil na samoten kraj, stran od ljudi, da je bil sam z Očetom. Ob Njem se je umiril, opogumil in napil moči za situacije, ki so ga čakale. Podobno je naročil učencem, naj odidejo na samoten kraj in si odpočijejo od ljudi.

Za otroka dobro skrbimo, ko znamo pomagati sebi.