Najbolj ogroženi so splošnoinformativni tiskani mediji – zakaj jih sploh ohranjati in kaj ima pri tem opraviti kultura?

Ko sem ob prehodu osemdesetih v devetdeseta leta prejšnjega stoletja vstopila v slovenske medije, je bila medijska industrija ena gospodarsko najbolj propulzivnih in hitro rastočih panog v državi, konec devetdesetih tudi ena najbolj donosnih. Svobodni trg je povzročil nastanek kopice novih medijev, dobili smo prve komercialne televizije, v državi je v nekem krajšem obdobju izhajalo kar šest časnikov, širila se je komercialna radijska mreža … Po treh desetletjih smo sicer priče na videz izjemno obsežnemu medijskemu trgu, vsaj če za podlago vzamemo število medijev, vpisanih v razvid – teh je več kot 2600. A če se osredotočimo na tiste medije, za katere pravimo, da so bistvenega pomena za razvoj in delovanje vsake demokratične družbe, torej na tako imenovane tradicionalne in splošnoinformativne medije, potem je slika precej drugačna. Še zlasti področje tiskan...