Tako v naši župniji ohranjamo povezanost med seboj kljub koroni

Pred petimi leti sva se z možem preselila v drug kraj in s tem tudi zamenjala župnijo. Že prej sva imela izkušnjo sodelovanja v prejšnji župniji, zato sva si želela čimprej aktivno vključiti in tako prispevati v župnijsko življenje po svojih najboljših močeh, saj se zavedava, da je brez sodelovanja težko začutiti pravo pripadnost skupini.

Mož je glasbenik, tako da so ga z veseljem povabili zraven, moj prispevek je bil, da sem med glasbeno animacijo krotila najine tri, kasneje štiri otroke. Toplo mi je pri srcu, ko pomislim, kako ljudje radi priskočijo na pomoč – tako pri nošenju vozička po stopnicah kot tudi pri »cartanju« naše prvorojenke Evelin, ki je otrok s posebnimi potrebami in je včasih med mašo zelo glasna.

Že pred korono smo se župljani po maši zelo radi podružili ob kavi in piškotih. Prijateljstvo, ki se je spletlo med nami, tudi v težkih časih, ko smo ostali doma, ni zamrlo.