Podnebna kriza je dobesedno vroča tema tega stoletja, to zdaj že z gotovostjo vemo. Leto 2020 je bilo najtoplejše, odkar so se začele meritve. Posledice višjih temperatur se že kažejo v bolj intenzivnih in pogostih poplavah, sušah, tropskih ciklonih. Vemo, da se bodo puščave širile, da bomo izgubili pridelovalne površine, da bo naraščajoča morska gladina spodbudila množične migracije, te pa bodo privedle do politične nestabilnosti in družbenih nemirov.

Seveda si mednarodna skupnost na vso moč prizadeva, da bi slabšanje stanja okolja omejilo. Stockholmska deklaracija (1972), Dunajska konvencija (1985), Montrealski protokol (1987), Kjotski protokol (1997), Pariški sporazum (2015) so pomembna mednarodna pravila za spremljanje emisij toplogrednih plinov. »Konvencije so dobre,« je v pogovoru na teh straneh povedala ekologinja dr. Tadeja Trošt Sedej z Biotehniške fakultete, »zatakne pa se nam pri udejanjanju teorije v praksi.«

V praksi se pač nismo pripravljeni odpovedat...