V Družini sem prebral oba prispevka o projektu 'svetovni etos', o dr. Pavlihi in o preminulem dr. Küngu. Oba zelo spoštujem kot človeka, humanista in misleca, poznam in cenim njuna prizadevanja, vendar se z njima v nekaterih bistvenih podrobnostih ne morem strinjati.

Zagovarjanje brezpogojne veljavnosti pra-vrednot svetovnega etosa, v povezavi s sodobno evropsko svobodomiselnostjo in ateizmom, ki vero v Boga zavrača, je v nasprotju z mojim svetovnim nazorom. Bog je namreč v piramidi mojega logično-ontološkega sistema na prvem mestu ter nad vsemi dimenzijami materialnega (X, Y, Z, t) in duhovnega (D) stvarstva. Ljudska modrost pozna preprosto resnico, da »kjer je Bog na prvem mestu, je vse na pravem mestu«, pa tudi drugo: »molitev je rešitev za posameznika, družino, družbo, za narod, za vse«. Zgodovina potrpežljivo dokazuje, da je z Božjo pomočjo mogoče doseči prav vse, brez upoštevanja Boga, ali celo ob njegovem zanikanju, pa ni mogoče storiti prav veliko, vsekakor pa ni mo...