Začetek in konec barjanskega velikana
Začetek in konec barjanskega velikana
Slovenija nima tako visokih nebotičnikov kot Dubaj in tako slavnih stavb, kot so egiptovske piramide.
Slovenija nima tako visokih nebotičnikov kot Dubaj in tako slavnih stavb, kot so egiptovske piramide. Toda tudi v naših krajih je v preteklosti zraslo nekaj arhitekturnih mojstrovin, ki so vredne občudovanja. Med njimi ima posebno mesto borovniški viadukt na robu Ljubljanskega barja, ki je bil največji objekt na železniški progi med Dunajem in Trstom. Delno so ga porušili že pred osemdesetimi leti (10. aprila 1941), dokončno pa po drugi svetovni vojni.
V štiridesetih letih 19. stoletja so v Avstriji začeli pospešeno graditi železniško progo od Dunaja do Trsta. Leta 1844 je prvi vlak pripeljal do Gradca, dve leti pozneje do Celja in leta 1849 do Ljubljane. Tam se je odprlo vprašanje, kje naprej do morja: ali mimo Škofje Loke, po Poljanski dolini in dolini Idrijce ali čez Ljubljansko barje in skozi notranjske gozdove. Ko so izbrali drugo možnost, so na začrtani tr...