Strokovnjaki govorijo o pandemični izčrpanosti: našem odzivu na dolgotrajno in nerazrešeno stisko, ko smo morali močno spremeniti svoje vsakdanje navade, obremenitve so se povečale, in konca še kar ni na vidiku. Zdi se mi, kot da je zadnje zaprtje trajalo precej dlje kot deset dni: velikonočni prazniki spet prek ekranov; šolanje otrok na daljavo je postalo bolj naporno; še enkrat smo dobili zimo ... Ali je pandemična izčrpanost tudi diagnoza našega verskega življenja?

Sneg me je spomnil na zgodbo Lev, čarovnica in omara, v kateri je C. S. Lewis alegorično prikazal ledeno čarovnico (hudiča, greh), katere urok uniči Aslanova (Jezusova) daritev na kamniti mizi (križu). Po (duhovnem) boju vse vzbrsti v novo življenje (velikonočno veselje). Tu se zgodba konča. V realnosti pa je spet padel sneg in prišla je pozeba. Kaj ni Jezus vstal od mrtvih? Kje je moje veselje in moč?

Preobremenjenost, negotovost, tesnoba, občutek brezizhodnosti so del naše realnosti, ki jo sa...