Velika noč v družini z majhnimi otroki

Vstajenjsko jutro mi daje upanje, da bom ob smrti prešla v večnost. Prijetnost narave v zgodnji pomladi me prav zmehča za poglabljanje v skrivnost vstajenja. Zgodaj je. Zelo rada imam zgodnja jutra. Jutranje pomladno sonce, jutranja tišina, jutranje ptičje petje. Ko je za mano tesnoben veliki petek in boleča tišina velike sobote, ko je Marija prvič v življenju ostala brez svojega Jezusa, je velikonočno jutro pravi balzam. Zadnja leta sploh več razmišljam o Marijini soboti, ker sem sama mama.

Zjutraj, na velikonočno jutro, si kar oddahnem: »Mimo je ...« Vedno se poskušam tudi sama zgodaj zbuditi. Kot da bi hotela »prestreči« Jezusa, da ga ne bi zamudila. Poskušam si ga vizualno predstavljati. Kako sijoč in lep je, dostojanstven.

Vsako leto kar z otroško neučakanostjo pričakujem evangelij, ki opisuje vstajenje. Seveda ga znamo že na pamet, ampak ga je tako dobro spet slišati. Kot v knjigi, ki ti je res všeč in do potank...