Aleksander Men (1935–1990), duhovnik in religiozni pisec za časa Sovjetske zveze, v katerem so znanstveniki videli teologa, teologi pa preveč znanstvenika

»Človek, ki je odtrgan od narave, hitro propade. Smo namreč del narave. A v nas je velika skrivnost, ki je v naravi ni. Označujemo jo z besedo 'duh', 'duhovnost',« je dejal ruski duhovnik in religiozni pisec Aleksander Men (1935–1990) konec osemdesetih let v kratkem nagovoru na televiziji, kamor ga je sovjetska oblast spustila pod pogojem, da ne bo uporabil besede »Bog«. Men se je tej besedi spretno ognil, namesto o veri in Bogu je govoril o »večnih vprašanjih«. Prav duhovnost, ta skrivnostni dar, ki nas loči od narave, nas sili v to, da si zastavljamo večna vprašanja: kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo, kaj je smisel življenja. A ta vprašanja, nadaljuje Men, se čedalje bolj umikajo nekam v ozadje, pozabljam...