Kakor da smo zastali. Kakor da stroja, ki je poganjal svet, nikakor ne moremo prestaviti iz prostega teka v prvo prestavo. Včasih se še sliši hkratno zdihovanje po tem, kako smo včasih lepo vozili, in negodovanje zaradi tega, da smo v prostem teku, ter upanje, da bo stroj čez čas spet vozil tako, kot je vozil nekoč. Vendar je to utopija za družbo in za Cerkev. Lanski post in velika noč sta bila drugačna od vseh doslej, tudi letošnja bosta, Novica pa je enaka.

Z občudovanjem smo gledali redovnice, duhovnike in družine, kako so si lansko cvetno nedeljo in veliko noč pripravili doživeto praznovanje kljub omejitvam in brez izkušenj priprave praznikov brez ljudstva in doživljanja občestva Cerkve po naših družinah. Družinska duhovna tradicija je v nekaterih razsežnostih znova oživela: skupaj so izdelovali butare oz. presmece, z zelenjem blagoslavljali svoje domove in posestva ter pripravljali velikonočni žegen. Duhovniki so jim prišli naproti s pripravo in jih spodbujali s prenos...