»Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal.« (Jer 31,33)

Sveto pismo z izrazom »srce« (hebr. leb; gr. kardía) ne zaznamuje zgolj človekove biološke (Tob 6,4) in čutne strani (Ps 4,7), temveč celoto njegovega obstoja in osebe. Srce je središče človekovega spomina (5 Mz 4,9), spoznanja (5 Mz 8,5), mišljenja (1 Mz 6,5), načrtovanja (1 Kr 8,17) in delovanja (2 Mz 25,2). Obenem pa srce, podobno kot duša, pomeni življenjski duhovni princip (1 Krn 12,39) ter prostorje sklepanja odnosov (5 Mz 6,5), kjer se razkriva človekova zakrknjenost (2 Mz 4,21), dvoličnost (Ps 12,2) ali pa njegova integriteta (1 Mz 20,5).

Gospod želi človeka v polnosti, zato ga vzgaja v globini, v njegovem srcu (5 Mz 8,5). Zato želi spregovoriti na srce (Oz 2,14), ga očistiti (Ps 51,12), v njem prebivati (Iz 57,15) in ga napraviti čuteče (Ezk 36,26), saj se le tako morejo spremeniti medčloveški odnosi (Mal 3,24). Bog neposredno pristopa k človeku po Jezusu, ki ne le, da...