Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Razmišljam o sv. Jožefu

Za vas piše:
Aleš Čerin
Objava: 20. 03. 2021 / 23:00
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 18.03.2021 / 12:20

Razmišljam o sv. Jožefu

Naredil je to, kar je bilo prav, brez odlašanja in končno postal naš vzornik

Naredil je to, kar je bilo prav, brez odlašanja in končno postal naš vzornik

Sveti Jožef mi kot mlademu moškemu ni bil blizu. Morda zato, ker so mi ga preko podobic in jaslic predstavljali kot sivolasega starčka, ki je bil videti – ko v rokah drži dojenčka, ob njem pa je mlada najstnica – kot dedek, celo pradedek Jezusu, ne pa oče, da je stari ata Mariji, ne pa njen mož. Podobe se usedejo.

Papež Frančišek pa nam je v apostolskem pismu Patris corde izrisal drugačno podobo svetnika. Tako šele v zrelih letih presegam njegov 'podobičarski' lik. Papež pravi, da je s tem pismom želel okrepiti ljubezen do svetnika, da bi prosili za njegovo priprošnjo in da bi posnemali njegove kreposti in navdušenje. Pri meni mu je uspelo.


Noseča, ne z njim, pa vendar je sprejel otroka

Sveti Jožef je bil v Bogu, a je gotovo tudi poznal tedanjo zakonodajo, ki mu je omogočala, da bi nosečo zaročenko (ni bila noseča z njim) dal javno osramotiti, kar bi jo...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh