Če seme ne umre, ostane samo

Kako radi bi videli, da bi naši otroci zaživeli življenje v vsej polnosti. Da bi bili nekoč uspešni in ustvarjalni, smo jih pripravljeni voziti res marsikam. Z njimi trkamo na vrata glasbenih, likovnih, športnih, plesnih, jezikovnih in drugih šol.

Nikar ne pozabimo z otrokom potrkati še na ena vrata – vrata šole ljubezni. Ta vrata hitro zgrešimo, ker so zelo ozka. A šele tedaj, ko vstopimo skoznje, dobijo vse ostale veščine svojo pravo usmeritev. V njih potem ne iščemo zgolj lastne uresničitve, ampak želimo z njimi služiti drugim.

Ta vrata pomenijo umiranje sebi. Jezus je za prispodobo vzel seme, ki rodi obilo sadu, če si upa umreti. Še več: ni ostal le pri prispodobi, ampak je dejansko umrl in postal kruh za naše življenje. Pomagajmo svojim otrokom odkriti to skrivnost, da bodo v veri vstopili vanjo in se veselili rodovitnosti v darovanju sebe.