Ni problem strah pred terapevtskimi pogovori, težava je, ko se mož in žena ne upata pogovarjati o svojem notranjem svetu

Pred desetimi leti sem vpisal študij zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Kaj dela terapevt, sem si približno predstavljal, kaj vse mora vedeti in znati, nisem vedel. Doma sva z ženo imela pet šoloobveznih otrok in za sabo dve desetletji zakonskega življenja. Vsebine koristnega študija sem tako najprej opazoval kar doma. Toliko je bilo novih spoznanj o meni, o nama in o življenju v družinah. Vedno se mi je zdelo najbolj normalno, da sva se z ženo pogovarjala o problemih. Enako z otroki.

Opremljen z novim znanjem in lastnimi življenjskimi izkušnjami sem pričakoval odprtost ljudi, ki se odločijo za terapijo. Kmalu sem prišel do spoznanja, da ljudje najprej dolgo časa zbirajo pogum, da pridejo na terapijo. Pri nama je bilo pač drugače – ko sva prišla do problema, ki ga nisva znala rešiti sama, sva poiskala pomoč. Ko se ž...