Pomita posoda ali nasmejan otrok?
Pomita posoda ali nasmejan otrok?
Kako mlada mamica postavlja prioritete in kako ji lahko pri tem pomagajo virusi
V preteklih štirinajstih dneh nas je vseh pet zapovrstjo obiskal virus, ne trenutno najbolj slaven, pa vendar nas je poležal, otroke bolj na daleč, naju z možem konkretneje, bolj, kot bi si želela. Začela sem jaz, sledili sta mi hčerki, potem mož in nazadnje naš 3,5-letnik. Hvaležna za taščo, ki je z veseljem (spet) priskočila na pomoč ter popazila na punci, sem imela en dan priložnost biti tako rekoč ves dan ena na ena s sinom, velikim raziskovalcem, opazovalcem in razlagalcem.
Čeprav se je še dan prej njegovo telo kuhalo na okoli 39 stopinjah in je jutro odneslo vse simptome, a prineslo novega, suh kašelj, sva se nasmehnila toplemu sončnemu dnevu in po poti, ki si jo je on zamislil, naredila krog na bližnji kucelj. Počasi, v njegovem tempu, s požirkom čaja vsakič, ko je pokašljal, z zavestjo, da se lahko v kateremkoli trenutku obrneva nazaj, sva stopala korak za korakom, drug ob druge...