Ko med tednom skuham enolončnico, pri nas ji pravimo mineštra, vsi za mizo po njej pričakujejo nekaj sladkega. In ko se v nedeljo dobro najemo in pobožamo po trebuščkih, me družinski člani za omizjem hitro povprašajo, kaj bo dobrega za posladek.

Veste, za sladice z zapleteno pripravo preprosto nimam časa. Le redkokdaj se jih lotim; a takrat z vso vnemo in z vso natančnostjo. Največkrat je sladica pri nas hitro pripravljena, na en-dva-tri je zmes zanjo v modelu, nato v pečici in čez pol ure že zavonjamo sladko dobroto.

»Nekaj za povrh« po enolončnici razumem kot hranilno dopolnilo obroka, ne zgolj kot sladkarijo. Zato takrat poskrbim za sladico z več jajc, z dodano skuto, oreščki, pogosto jo obogatim še z vlakninami. Včasih dodam zelenjavo, na primer korenček, bučo, peso, kadar je zelenjave v mineštri premalo, velikokrat temno čokolado, pravi kakav ali r...