Mraz odtujenosti

Moja draga gospa iz doma za ostarele, vem, že leta sami tuji ljudje hodijo okoli vas. Ne poskušajo vam postati bližnji. Delajo, kar morajo narediti, vendar vam le redko namenijo besedico. Trudijo se, toda brez človeške topline, iskrene skrbi, kaj šele tolažbe ali da bi kdo prisedel k vam, vas poslušal, položil toplo dlan na zgubano roko.

Ko je zagrozila sodobna kuga, je dom postal ječa. Nič več redkih obiskov. Z drugim valom se je kuga skupaj z mrzlo zimo pritihotapila v dom. Osebje, ki se je spremenilo v nerazpoznavne vesoljce, poskrbi le še za najnujnejše. Še bolj oddaljeni so, še bolj zadržani, utrujeni. Zbolevajo. Manj jih je in še manj časa imajo. Hitijo, bežijo.

Ukrepi so prav tako mrzli, brezdušni in strogi. Zgolj ukazi. Zbolevajo tudi stari in kmalu so še vas poslali v osamo, na zaprt oddelek. Brez priprave, brez najnuj...