Zakaj v Sloveniji tako težko sodelujemo?
Zakaj v Sloveniji tako težko sodelujemo?
Naloga politike je, da rešuje probleme v družbi, ne pa da je problem sama
V svoji knjigi Razdvojeni narod (Ljubljana, 2007) Tamara Griesser-Pečar opisuje razmere v slovenski politiki takoj po okupaciji spomladi leta 1941. Tedaj je ban Natlačen sklical predstavnike vseh zakonitih političnih strank v Dravski banovini in ustanovili so Narodni svet kot reprezentativno narodno telo, ki naj bi pomagalo v deželi ohraniti javni red in mir, karkoli že je to tedaj lahko pomenilo. Centralni komite Komunistične partije Slovenije (KPS) je sicer sporočil pripravljenost pri tem sodelovati, a je bil zavrnjen. KPS vse od leta 1929 namreč ni bila legalna stranka tako v Dravski banovini kot tudi ne v celotni tedanji skupni državi.
Tako naj bi partija dobila domnevni alibi za poznejše soliranje v OF, čeprav je celo dr. France Bučar ocenil, da bi tako ali tako šla po svoje. To je dokazal tudi poznejši razvoj dogodkov. Nikakor namreč ni šlo za užaljenost – ta bi bila v tedanjih dramati...