»Se to zdi samo meni ali je svet vedno bolj nor,« se na začetku filma Joker vpraša glavni junak – mladenič, ki ga družba odriva na rob, on pa se trudi biti klovn. Živi v ameriškem mestu, ki je v razsulu: ne odvažajo smeti, širijo se super podgane, družba je grozeče razslojena, bogati so vsak dan bogatejši, začenja se tekma za novega župana. Kljub grozljivim težavam se najde kandidat. Popolnoma isto vprašanje sem si zastavila sama. Pri nas mesto, država ni v razsulu, končno imamo vladno ekipo, ki se loteva problemov, vlado, ki je operativna in se ne ukvarja sama s sabo. Vlado, ki se vsaj tako uspešno kot druge vlade po svetu spopada s svetovno epidemijo. Imamo pa opozicijo, ki kot poniglavi otroci vse zanika, zametuje; in imamo kandidate oz. kandidata, ki se je kot klovn pojavil s pogorišča in se ponuja za mandatarja. Opozicija so politiki, ki so pred slabim letom sami odstopili od vladanja, so politiki, ki so se še pred kratkim obrekovali, kregali ... Ko so državo na začetku pandemi...