Zato mi bralke in bralci najbrž ne bodo preveč zamerili, če ta naslovni prispevek za izhodišče vzame zgodbo, o kateri so sicer slišali že veliko – neverjetno predstavo, ki jo je na letošnji francoski pentlji uprizoril Tadej Pogačar.

Ob množici analiz Pogačarjevega dosežka so se posebej vtisnile v spomin tiste, ki so skušale oceniti, s kakšno rekordno močjo je komendski klancar prevozil nekatere ključne vzpone letošnjega Toura, zlasti tistega na Plateau de Beille v kraljevski 15. etapi (na fotografiji), ko so se dokončno vzpostavila razmerja med glavnimi tekmeci. Po oceni strokovnjakov je letošnji zmagovalec dirke po Franciji takrat skoraj 40 minut vrtel pedale z močjo sedmih vatov na kilogram lastne teže (torej več kot 450 W). Za primerjavo: Jonas Vingegaard naj bi isti vzpon prevozil z (zanj rekordnimi) 6,8 W/kg (zaostal je dobro minuto), Remco Evenepoel pa s približno 6,5 W/kg (zaostal je skoraj tri minute). Tudi dobri klancarji so na tistem vz...